Mlad par si želi v hiši staršev urediti stanovanje, ki naj bi imelo vse, kar imajo veliki, torej: hodnik, kopalnico, kuhinjo, jedilnico, dnevni in spalni prostor. Okoliščine, ki so usmerjale nadaljnje razmišljanje, so predvsem velikost (43 kvadratnih metrov) in višina prostora (tri metre). Pomemben dejavnik je bil tudi položaj sanitarnih vodov in instalacij na levi strani vhoda v stanovanje.
Glede na dimenzije prostora smo se odločili za rešitev, ki kot izrazno sredstvo ne uporablja sten in vrat, temveč nivojsko ureditev prostora v povezavi z različnimi dejavnostmi stanovalcev. Kot logična posledica je nastal povezovalni element, to je omara po celotni dolžini prostora. Tako z jasnim in diskretnim elementom prostor povežemo v celoto in sočasno dosežemo tudi optično povečavo. Postavitev ne sili v ospredje in je zgolj nekakšna kulisa, ki servisira različne nivoje.
Kuhinja je funkcionalen element, vendar sama umestitev zaokrožuje bivalni del in sporoča o njegovi enovitosti. Ideja, ki je navdihovala oblikovanje skupnih prostorov, je seštevek dvojega: skromnost prostora zahteva združevanje programov, hodnika formalno ni več, kuhinja se zlije z jedilnico, jedilnica z dnevnim prostorom, ta pa tako pridobi potreben volumen na račun spalnega dela.
Predlagana rešitev prostor funkcionalno in vizualno poveča. Svetloba, ki jo prostor pridobi na ta račun, je v stanovanjih takšne velikosti odločilen dejavnik, ki naredi bivanje prijetno. Ko stanovalec vstopi v prostor, mu pogled prosto potuje vse do konca, ne da bi naletel na utesnjujočo oviro.
